Zgodovina

50 let Študentskih domov v Ljubljani

1. julija 2002 je minilo 50 let od ustanovitve Študentskih domov v Ljubljani, najstarejšega študentskega centra v Sloveniji. Takratna vlada Republike Slovenije je ta javni zavod ustanovila z namenom, da bi omogočila nemoten študij rednim študentom fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani, s tem, da jim zagotovi bivanje, prehrano in različne dejavnosti. Ob jubileju nam je dosedanje delovanje Zavoda podrobneje predstavila gospa Ksenija Preželj, direktorica Študentskih domov v Ljubljani.

Do danes so Študentski domovi v Ljubljani prerasli v največji javni Zavod s področja oddajanja sob študentom v državi. Od leta 1949, od kar delujejo, do danes, se je število ležišč od 248 povečalo na 6.588 ležišč v 25 domovih. Središče študentskega življenja je bila Rožna dolina, načrtnemu razvoju univerzitetnega prostora v Ljubljani pa je sledila širitev domov na Kardeljevi ploščadi, Topniški, Vilharjevi, Poljanski, Gerbičevi in Cesti v Mestni log. Študentski domovi sodelujejo tudi z zasebniki, pri katerih imajo 1.800 postelj. V vseh teh letih je v Študentskih domovih del svoje mladosti preživelo skoraj 53.000 študentov.

Pogoj za uspešno delo je sposobnost upravljanja s človeškimi viri
Poleg zagotavljanja kakovostnega bivalnega standarda in delovnega okolja, ki predstavljata pogoj za izvajanje študija; najpomembnejše področje dela Zavoda predstavlja strokovno delo s študenti. Ti v okviru Študentskega sveta stanovalcev sodelujejo pri pripravi aktov, ki urejajo pogoje bivanja študentov, pri organizaciji obštudijskih interesnih dejavnosti, skratka pri obravnavanju vseh aktualnih vprašanj življenja in dela Zavoda in tako delno prevzemajo odgovornost za slabe ali dobre rezultate. Formalni okvir pravil medsebojnega dogovarjanja predstavlja domski red, vendar pa vodstvo Zavoda spodbuja komunikacijo s študenti ter jim v primeru težav tudi svetuje ali usmerja na pristojne službe. Zavod veliko pozornosti namenja tudi študentom z družinami, ki jih je trenutno 37.

Glede na obseg dejavnosti so Študentski domovi kot mesto v mestu
Študentski domovi v Ljubljani imajo po predpisih države položaj neprofitne organizacije, po drugi strani pa predstavljajo velik gospodarski sistem, ki je podrejen zakonskim predpisom in spremenljivim razmeram na trgu. Dejavnost Študentskih domov v veliki meri opredeljuje vpetost v okolje, v katerem je potrebno koordinirati komunikacijo med različnimi subjekti: študenti, njihovimi starši oziroma skrbniki, delavci, mestom in uradi, s katerimi poslujejo, državo, ki postavlja pogoje, Študentsko organizacijo Univerze, Univerzo v Ljubljani in poslovnimi partnerji. Svojo barvo in ton njihovemu delu dajejo tudi mediji. V krogu soudeležencev je treba uskladiti vse interese, doseči dogovore in uresničiti zastavljene cilje. Sam kolektiv Študentskih domov v Ljubljani ni pretirano velik, saj ima le nekaj čez sto ljudi, nekatere storitve pa izvajajo zunanji izvajalci.

Zavod se pretežno financira s prodajo lastnih storitev - oddajanjem sob po varovani ceni, skladni s socialnimi usmeritvami, del prihodkov pa predstavljajo storitev restavracije v Rožni dolini. Približno četrtino sredstev v obliki subvencij prispeva Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Subvencije dodeljuje Študentskim domovom, preko njih pa tudi zasebnim lastnikom sob, ki sprejemajo študente. Študentski domovi v Ljubljani od države prejemajo tri vrste subvencij. Najprej gre za subvencioniranje bivanja študenta v domu, ki znaša 3.000 tolarjev. Poudariti je treba, da se študentom ne zaračunava klasične najemnine. Cena bivanja v Študentskih domovih je sestavljena iz stroškov dela zaposlenih, izdatkov za blago in storitve (porabljeno energijo, vodo, komunalne storitve, komunikacije itn.) in stroškov investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme. V primeru bivanja pri zasebnikih znaša državna subvencija 9.000 tolarjev, ostalo pa krije študent. Druga vrsta subvencij se nanaša na bivanje študentov v večjih sistemih, v katerih je več kot šest postelj. Tovrstna organizacija bivanja poteka preko javnih naročil, ki jih razpiše Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Povprečna subvencionirana cena ležišča je 9.497 SIT (od 6.590 do 13.490 SIT). S strani Študentske organizacije v Ljubljani pa je subvencionirana prehrana študentov, kar pomeni enaindvajset kosil mesečno.

Z nacionalnim programom do novih nastanitvenih kapacitet
Problem pridobitve možnosti bivanja v domu je prisoten od nekdaj in je tesno povezan z vprašanjem stanovanjske politike v državi. Mladi izobraženci so nekoliko ogroženi, saj stanovanj zanje primanjkuje. V tem smislu je študentski dom zelo pomemben socialni transfer, preko katerega država študentom omogoča nastanitev. Za pridobivanje pravice do bivanja v študentskem domu letno kandidira od 12.000 do 13.000 študentov, ugodijo pa lahko le 6.588 osebam, saj je le toliko razpoložljivih mest. Preko leta pa se vključi še približno 2000 študentov. Letos se je v prvi razred vpisalo 4000 oseb manj, zaradi česar bo nekaj časa tudi manjše povpraševanje za bivanje v domovih. To pa ne zmanjša pomembnosti študentskih domov. Potrebno je namreč vedeti, da lahko v domu prebivajo le tisti študenti, pri katerih skupni prihodek v gospodinjstvu ne presega določenega cenzusa. Poleg tega pravilnik, ki ga predpisuje država za pridobitev pravice bivanja v domu, določa še številna druga merila, ki jih morajo izpolnjevati študenti za subvencioniranje bivanja.

Splošni pogoji študentov za subvencioniranje bivanja v študentskem domu

so državljani Republike Slovenije
imajo status študenta in se izobražujejo po študentskih programih, ki se izvajajo kot redni študij, ter niso zaposleni ali iskalci zaposlitve
imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter niso zaposleni ali iskalci zaposlitve
povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150% povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju
imajo stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija
niso izključeni iz študentskega doma; ali manj kot 25 km, če:
- imajo do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km
- če nimajo več kot dvakratne možnosti javnega prevoza dnevno
- če živijo v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah
subvencija se lahko dodeli tudi spremljevalcu študenta invalida

K omilitvi težav z nastanitvijo bo pomembno prispeval Nacionalni program izgradnje študentskih domov, katerega namen je decentralizacija visokega šolstva. Le to naj bi se razširilo tudi v druga večja mesta, kot so Maribor, Koper, Novo mesto, Nova Gorica, kjer naj bi se gradili tudi študentski domovi. Zaenkrat so največji študentski domovi v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Kopru. Program drugod po Sloveniji uspešno poteka, v Ljubljani pa se nekaj težav pojavlja tudi zaradi dodeljevanja lokacij.

Nacionalni program v Ljubljani predvideva dva kampusa za 1500 študentov in nekaj domov na različnih lokacijah, kar pomeni skoraj 5000 novih postelj. Kljub temu bo potrebno standard študentskih domov zaradi primerljivosti z domovi v državah Evropske unije še izboljševati.

Študentsko naselje postaja vedno bolj prijazno tudi za študente s "posebnimi" potrebami
Z naraščanjem števila študentov in večjo dostopnostjo študija invalidom, naraščajo tudi potrebe po prilagajanju posebnim potrebam gibalno oviranim študentom. Poleg tega morajo študentski domovi danes upoštevati evropske norme, ki jih zajemajo tudi že slovenski predpisi v odpravljanju ovir v grajenem okolju ali vsaj na novih objektih in adaptacijah odpravljati arhitektonske ovire. Trenutno v Študentskih domovih v Ljubljani biva 67 študentov invalidov z različnimi ˝posebnimi potrebami˝. V enem od blokov so za enajst težjih invalidov v celoti priredili apartmaje in opremo. Poleg tega imajo Študentski domovi v upravljanju tudi dve invalidom prilagojeni stanovanji. Študenti, ki ne potrebujejo posebne pomoči pri vsakodnevnem življenju, bivajo v ostalih domovih ali pa pri zasebnikih. Za gibalno ovirane študente so uredili parkirišče, označili poti, po katerih se gibljejo študentje na invalidskih vozičkih ter zagotovili dostop do menze in upravnih prostorov. Vlada RS se je v okviru Nacionalnega programa študentskih domov zavezala, da bo pri izgradnji stanovanj dva odstotka sob namenila študentom invalidom. V prihodnje načrtujejo tesnejše sodelovanje z invalidskimi organizacijami, predvsem glede vprašanj prilagajanja bivanja, opreme in pripomočkov za posamezne skupine invalidov.


	Študentski domovi v LJ › O Zavodu › Zgodovina Zgodovina 50 let Študentskih domov v Ljubljani 1. julija 2002 je minilo 50 let od ustanovitve Študentskih domov v Ljubljani, najstarejšega študentskega centra v Sloveniji. Takratna vlada Republike Slovenije je ta javni zavod ustanovila z namenom, da bi omogočila nemoten študij rednim študentom fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani, s tem, da jim zagotovi bivanje, prehrano in različne dejavnosti. Ob jubileju nam je dosedanje delovanje Zavoda podrobneje predstavila gospa Ksenija Preželj, direktorica Študentskih domov v Ljubljani. Do danes so Študentski domovi v Ljubljani prerasli v največji javni Zavod s področja oddajanja sob študentom v državi. Od leta 1949, od kar delujejo, do danes, se je število ležišč od 248 povečalo na 6.588 ležišč v 25 domovih. Središče študentskega življenja je bila Rožna dolina, načrtnemu razvoju univerzitetnega prostora v Ljubljani pa je sledila širitev domov na Kardeljevi ploščadi, Topniški, Vilharjevi, Poljanski, Gerbičevi in Cesti v Mestni log. Študentski domovi sodelujejo tudi z zasebniki, pri katerih imajo 1.800 postelj. V vseh teh letih je v Študentskih domovih del svoje mladosti preživelo skoraj 53.000 študentov. Pogoj za uspešno delo je sposobnost upravljanja s človeškimi viri Poleg zagotavljanja kakovostnega bivalnega standarda in delovnega okolja, ki predstavljata pogoj za izvajanje študija; najpomembnejše področje dela Zavoda predstavlja strokovno delo s študenti. Ti v okviru Študentskega sveta stanovalcev sodelujejo pri pripravi aktov, ki urejajo pogoje bivanja študentov, pri organizaciji obštudijskih interesnih dejavnosti, skratka pri obravnavanju vseh aktualnih vprašanj življenja in dela Zavoda in tako delno prevzemajo odgovornost za slabe ali dobre rezultate. Formalni okvir pravil medsebojnega dogovarjanja predstavlja domski red, vendar pa vodstvo Zavoda spodbuja komunikacijo s študenti ter jim v primeru težav tudi svetuje ali usmerja na pristojne službe. Zavod veliko pozornosti namenja tudi študentom z družinami, ki jih je trenutno 37. Glede na obseg dejavnosti so Študentski domovi kot mesto v mestu Študentski domovi v Ljubljani imajo po predpisih države položaj neprofitne organizacije, po drugi strani pa predstavljajo velik gospodarski sistem, ki je podrejen zakonskim predpisom in spremenljivim razmeram na trgu. Dejavnost Študentskih domov v veliki meri opredeljuje vpetost v okolje, v katerem je potrebno koordinirati komunikacijo med različnimi subjekti: študenti, njihovimi starši oziroma skrbniki, delavci, mestom in uradi, s katerimi poslujejo, državo, ki postavlja pogoje, Študentsko organizacijo Univerze, Univerzo v Ljubljani in poslovnimi partnerji. Svojo barvo in ton njihovemu delu dajejo tudi mediji. V krogu soudeležencev je treba uskladiti vse interese, doseči dogovore in uresničiti zastavljene cilje. Sam kolektiv Študentskih domov v Ljubljani ni pretirano velik, saj ima le nekaj čez sto ljudi, nekatere storitve pa izvajajo zunanji izvajalci. Zavod se pretežno financira s prodajo lastnih storitev - oddajanjem sob po varovani ceni, skladni s socialnimi usmeritvami, del prihodkov pa predstavljajo storitev restavracije v Rožni dolini. Približno četrtino sredstev v obliki subvencij prispeva Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Subvencije dodeljuje Študentskim domovom, preko njih pa tudi zasebnim lastnikom sob, ki sprejemajo študente. Študentski domovi v Ljubljani od države prejemajo tri vrste subvencij. Najprej gre za subvencioniranje bivanja študenta v domu, ki znaša 3.000 tolarjev. Poudariti je treba, da se študentom ne zaračunava klasične najemnine. Cena bivanja v Študentskih domovih je sestavljena iz stroškov dela zaposlenih, izdatkov za blago in storitve (porabljeno energijo, vodo, komunalne storitve, komunikacije itn.) in stroškov investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme. V primeru bivanja pri zasebnikih znaša državna subvencija 9.000 tolarjev, ostalo pa krije študent. Druga vrsta subvencij se nanaša na bivanje študentov v večjih sistemih, v katerih je več kot šest postelj. Tovrstna organizacija bivanja poteka preko javnih naročil, ki jih razpiše Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Povprečna subvencionirana cena ležišča je 9.497 SIT (od 6.590 do 13.490 SIT). S strani Študentske organizacije v Ljubljani pa je subvencionirana prehrana študentov, kar pomeni enaindvajset kosil mesečno. Z nacionalnim programom do novih nastanitvenih kapacitet Problem pridobitve možnosti bivanja v domu je prisoten od nekdaj in je tesno povezan z vprašanjem stanovanjske politike v državi. Mladi izobraženci so nekoliko ogroženi, saj stanovanj zanje primanjkuje. V tem smislu je študentski dom zelo pomemben socialni transfer, preko katerega država študentom omogoča nastanitev. Za pridobivanje pravice do bivanja v študentskem domu letno kandidira od 12.000 do 13.000 študentov, ugodijo pa lahko le 6.588 osebam, saj je le toliko razpoložljivih mest. Preko leta pa se vključi še približno 2000 študentov. Letos se je v prvi razred vpisalo 4000 oseb manj, zaradi česar bo nekaj časa tudi manjše povpraševanje za bivanje v domovih. To pa ne zmanjša pomembnosti študentskih domov. Potrebno je namreč vedeti, da lahko v domu prebivajo le tisti študenti, pri katerih skupni prihodek v gospodinjstvu ne presega določenega cenzusa. Poleg tega pravilnik, ki ga predpisuje država za pridobitev pravice bivanja v domu, določa še številna druga merila, ki jih morajo izpolnjevati študenti za subvencioniranje bivanja. Splošni pogoji študentov za subvencioniranje bivanja v študentskem domu so državljani Republike Slovenije imajo status študenta in se izobražujejo po študentskih programih, ki se izvajajo kot redni študij, ter niso zaposleni ali iskalci zaposlitve imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter niso zaposleni ali iskalci zaposlitve povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150% povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju imajo stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija niso izključeni iz študentskega doma; ali manj kot 25 km, če: imajo do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km če nimajo več kot dvakratne možnosti javnega prevoza dnevno če živijo v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah subvencija se lahko dodeli tudi spremljevalcu študenta invalida K omilitvi težav z nastanitvijo bo pomembno prispeval Nacionalni program izgradnje študentskih domov, katerega namen je decentralizacija visokega šolstva. Le to naj bi se razširilo tudi v druga večja mesta, kot so Maribor, Koper, Novo mesto, Nova Gorica, kjer naj bi se gradili tudi študentski domovi. Zaenkrat so največji študentski domovi v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Kopru. Program drugod po Sloveniji uspešno poteka, v Ljubljani pa se nekaj težav pojavlja tudi zaradi dodeljevanja lokacij. Nacionalni program v Ljubljani predvideva dva kampusa za 1500 študentov in nekaj domov na različnih lokacijah, kar pomeni skoraj 5000 novih postelj. Kljub temu bo potrebno standard študentskih domov zaradi primerljivosti z domovi v državah Evropske unije še izboljševati. Študentsko naselje postaja vedno bolj prijazno tudi za študente s "posebnimi" potrebami Z naraščanjem števila študentov in večjo dostopnostjo študija invalidom, naraščajo tudi potrebe po prilagajanju posebnim potrebam gibalno oviranim študentom. Poleg tega morajo študentski domovi danes upoštevati evropske norme, ki jih zajemajo tudi že slovenski predpisi v odpravljanju ovir v grajenem okolju ali vsaj na novih objektih in adaptacijah odpravljati arhitektonske ovire. Trenutno v Študentskih domovih v Ljubljani biva 67 študentov invalidov z različnimi ˝posebnimi potrebami˝. V enem od blokov so za enajst težjih invalidov v celoti priredili apartmaje in opremo. Poleg tega imajo Študentski domovi v upravljanju tudi dve invalidom prilagojeni stanovanji. Študenti, ki ne potrebujejo posebne pomoči pri vsakodnevnem življenju, bivajo v ostalih domovih ali pa pri zasebnikih. Za gibalno ovirane študente so uredili parkirišče, označili poti, po katerih se gibljejo študentje na invalidskih vozičkih ter zagotovili dostop do menze in upravnih prostorov. Vlada RS se je v okviru Nacionalnega programa študentskih domov zavezala, da bo pri izgradnji stanovanj dva odstotka sob namenila študentom invalidom. V prihodnje načrtujejo tesnejše sodelovanje z invalidskimi organizacijami, predvsem glede vprašanj prilagajanja bivanja, opreme in pripomočkov za posamezne skupine invalidov.