Študentski dom Ljubljana | Zgodovina

Zgodovina

Nahajate se tukaj

60 let

VEČ KOT 60 LET ZAGOTAVLJANJA STANOVANJSKE IN PREHRANSKE OSKRBE ŠTUDENTOV

Študentski dom v Ljubljani je bil ustanovljen 22. junija 1952. Pogosto so predhodniki Zavoda imeli druge nazive, ki so se z leti večkrat spreminjali, glede na dejavnost, ki so jo opravljali ali združevali. Vlada LRS je na predlog vladnega Sveta za prosveto in kulturo, izdala odločbo o proglasitvi študentskega naselja v Rožni dolini v Ljubljani za proračunsko ustanovo s samostojnim financiranjem. Njena naloga je bila, da omogoča bivanje in nemoten študij rednim slušateljem fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani s tem, da jim naselje lahko ponudi tudi hrano in kulturne storitve. Organa uprave sta bila upravnik in upravni odbor, v katerem so bili že takrat predstavniki študentov.

V času delovanja se je razvil v največji zavod za zagotavljanje bivanja študentom med študijem v Ljubljani. V letih 1949 do 1952 so bili zgrajeni prvi štirje  domovi s skupno tisoč posteljami, ki so jih udarniško zgradili  študentje, mladina in prostovoljci. Projekte prvih študentskih domov je podpisal inž. Edo Ravnikar. Naslednja faza prepotrebne gradnje se je odvijala v letih 1961 do 1963, ko so zgradili več kot 1000 novih postelj.

Tretji cikel zajema leta od 1968 do 1971, ko je bilo izgrajenih še 765 postelj. V tem obdobju je prišlo do širjenja študentskega prostora tudi izven legendarne Rožne doline in sicer za  Bežigradom in v Mestnem logu.

S pomočjo samoprispevka  v Ljubljani so v letih od 1975 do 1985 zgradili še dodatnih 2868 postelj. To so bile novogradnje. Nekatere domove pa so priključili - denimo Akademski kolegij iz leta 1938, ki ga je projektiral  Jože Plečnik. Nadalje še Dom študentk zdravstvene šole, Dom na Ilirski namenjen študentom medicine ter FDV oziroma takrat FSPN. To je tudi edini dom, ki je bil leta 2003 v celoti porušen zaradi slabe statike in na novo zgrajen ter dan v uporabo leta 2006.

Ne preveč načrtno je državi do leta 2009 v Ljubljani uspelo zgraditi 7.492 postelj, s tem, da so bili nekateri domovi  priključeni – Dom Akademski kolegij, Dom Fakulteta za družbene vede, Dom na Ilirski in Dom Visoke šole za zdravstvene delavce. Posebno smo pozorni na  avtorje projektante  študentskih domov, ki so  znani arhitekti kot Plečnik, Štrukelj, J. Koželj, Lapajne in drugi.

V  letu 2012  je pristojno ministrstvo nadaljevalo s prenovo doma VŠZ, vendar dela še niso zaključena, zaradi stečaja izvajalca del.

V vseh teh več kot 60 letih se je izoblikovala  ustrezna šolska politika v odnosu do študentskih domov. Tako so zagotovljene pravna podlaga dodeljevanja subvencij države študentom  za bivanje, za prehrano , za bivanje in  pravno  pomoč. Urejeni so posebni prostori za  mlade študentske družine in študente invalide. Poudarjen je tudi odnos do študentov na osnovi medsebojnega sodelovanja, pravice do bivanja, medsebojnega sožitja, dviga bivalne kulture in medsebojnih odnosov, potrebnih svetovanj, uveljavljanja načel smotrnosti zaključka študija, odpiranja vrat v svet in s tem povezana mobilnost mladih ter odprtosti za različnost.

Središče študentskega življenja je bila vsa leta danes že legendarna Rožna dolina, ki jo imajo v najboljšem spominu številne generacije študentov, ki so tam bivale in se učile, prihajale na obiske ali na zabave. Načrtnemu razvoju univerzitetnega prostora v Ljubljani je sledila tudi sočasna širitev domov na bližnjih lokacijah – v Mestnem logu, središču mesta, za Bežigradom in v Šiški – s ciljem, da bi bili študentje čim bliže fakultetam, ki so jih obiskovali. V letu 2012 smo imeli v upravljanju skupaj 28 domov/ eden v prenovi, cca 125.000 m2 zunanjih površin in 119.000 m2 bivalnih ter dodatnih uporabnih površin. Povsod so tudi spremljajoči objekti: restavracije, pralnice, fotokopirnice in drugo. Glede na novejši razvoj gradenj stavb je danes vse premalo prostora, kar se še posebno odraža na izrednem pomanjkanju parkirnih, komunikacijskih in rekreacijskih površin. Vendar pa je vsakemu študentu omogočen lasten internetni priključek, ki je postal pomemben pogoj za sam študijski proces.

V vseh letih delovanja, ki so za nami, je v študentskih domovih preživelo del svoje mladosti skoraj 100.000 študentov. Vsi niso končali študija. Mnogi so danes ugledni gospodarstveniki, politiki, podjetniki, kulturniki, športniki, saj so že v študentskem naselju brusili svoje sposobnosti v organih študentske uprave ali drugih organih zavoda ter širše v stanovski organizaciji. Obiskali so nas mnogi gostujoči profesorji in študentje iz številnih držav, ki so bili pri nas nastanjeni v času njihovih obveznosti na Univerzi.

V vseh teh letih so se ustanovitelji menjali. Najdlje sta bili soustanoviteljici Univerza v Ljubljani in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, ki sta upravljali zavod s pravico javnosti. Leta 2001 ju je zamenjala Vlada Republike Slovenije ter s Sklepom ustanovila javni zavod ter predpisala cilje in pogoje delovanja ter poslovanja. Konec leta 2012 so bili Študentski domovi v Ljubljani izbrisani iz sodnega registra. 31.12.2012 je bil ustanovljen nov zavod Študentski dom Ljubljana, ki je nastal s spojitvijo Študentskih domov v Ljubljani (28 domov) in Doma podiplomcev Ljubljana ( 140 garsonjer in 30 apartmajev).

Potrebe po nastanitvenih kapacitetah bodo ostale tudi v prihodnje in država bo morala temu posvetiti posebno skrb in izbor primernih bivanjskih kapacitet. V Študentskem domu Ljubljana si bomo z zglednim sodelovanjem vseh deležnikov še naprej prizadevali izboljševati bivanjske pogoje stanovalcev, ponudbo odlične restavracije pa približati tako stanovalcem kot tudi zunanjim uporabnikom.

Vsem, ki so kakorkoli prispevali k razvoju, gradnji in ohranjanju študentskih domov v Ljubljani se zahvaljujemo ter hkrati pozivamo k nadaljnjem  sodelovanju. Hvala tudi vsem, ki so dnevno prispevali k  primernemu upravljanju in vključevanju v lokalno in mestno skupnost.

Direktorica ŠDL
Meta Škufca
univ. dipl. ekon