Spanec je boljši kot žganec

Če smo kot otroci večkrat slišali od svojih staršev »Pojdi hitro spat, da boš zrasel in boš velik.«, se niso zmotili, drži namreč, da se predvsem med globokimi fazami spanja v telesu izloča rastni hormon in otroci med spanjem res najhitreje rastejo. Spanje otroka pa se precej razlikuje od spanja odraslega človeka, najprej poudari tokratna predavateljica dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med. Otrok v prvih dveh letih prespi 9500 ur, kar je približno 13 mesecev, od drugega do petega leta je delež enak budnemu stanju, starejši otrok in mladostnik pa prespita 40 % običajnega dneva. Odrasli potrebujemo 7–9 ur spanca na noč in ne več kot 10 ur in ne manj kot 6 ur spanca na noč. Pomembno je, da se zavedamo, da ni možno spati na zalogo, nočnega spanja namreč ne moremo nadomestiti čez dan, a če smo popoldan utrujeni, je priporočljivo, da si kratek spanec, ki naj traja od 15 do 20 minut, privoščimo le zgodaj popoldan, sicer lahko zmotimo našo notranjo uro; zato zvečer morda ne bomo mogli zaspati ali pa se bomo ponoči prebujali. Med zlata pravila higiene spanja pa dr. Gnidovec Stražišarjeva prišteva tudi naslednja: »Vedno hodite spat ob isti uri in tudi vstajajte ob isti uri; izogibajte se telesnim naporom in vroči kopeli tik pred spanjem; v spalnici imejte zmerno temperaturo (priporoča 18–20⁰C) in vlažnost; spalnica naj bo popolnoma temna; izogibajte se težkemu ali prelahkemu večernemu obroku; zvečer ne pijte alkoholnih in poživljajočih pijač; če se ponoči ali zgodaj zjutraj prebudite zapustite posteljo; postelja je namenjena le spanju, ne uporabljajte je za druge namene; iz spalnice odstranite predmete, ki povzročajo hrup; del dneva preživite na sončni svetlobi; zvečer se zadržujte v tihem, sproščenem in ne presvetlem okolju.«

Kronično pomanjkanje spanja lahko privede do številnih bolezni, opozarja dr. Barbara Gnidovec Stražišar. Večja je možnost kapi, hitreje se zredite, poveča se možnost za pojav nekaterih rakavih obolenj ter srčno-žilnih obolenj, poveča se verjetnost za sladkorno bolezen in tveganje za prezgodnjo smrt, pomanjkanje spanja vpliva na razvoj ploda ter na zmanjšanje plodnosti, hitreje se staramo, prav tako pa vpliva tudi na naše duševno zdravje in na imunski sistem, pojavljajo se cirkadiane motnje, demenca itn. Že po samo eni neprespani noči smo čez dan bolj lačni, bolj dovzetni za povzročitev prometne/delovne nesreče, lažje se prehladimo, manj smo osredotočeni, imamo težave s spominom, bolj smo čustveni in občutljivi …

Predavateljica poudari še naslednje: »Če boste ostali neprekinjeno budni od 17 do 18 ur, boste delali napake pri vožnji, ki so primerljive z napakami tistih, ki imajo stopnjo alkohola v krvi 0,5 g/l; če boste neprekinjeno budni 24 ur pa napakam tistih, ki imajo stopnjo alkohola v krvi 1,00 g/l.« In v opozorilo – zaradi zaspanosti se zgodi kar 20 % vseh prometnih nesreč. Kako pomembno je spanje, lahko razberemo tudi iz številnih raziskav in poskusov, med njimi je tudi poskus na podgani, ki je v 27 dneh, zaradi pomanjkanja spanja (imunska oslabljenost, kot posledica pomanjkanja spanja, je vodila v okužbo), umrla. S svetovnim rekordom deprivacije spanja pri človeku pa se ponaša Randy Gardner, ki je leta 1964 ostal buden kar 11 dni in 25 minut. V tem času je imel hude težave z razpoloženjem, koncentracijo, kratkoročnim spominom, paranojo, halucinacijami itd. Po poskusu je spal 14 ur in 40 minut, težave pa so potem, ko se je dobro naspal, izzvenele.

Kako pomemben je torej spanec, lahko razberemo že iz dosedaj zapisanih dejstev, a naj naštejem še nekaj pozitivnih funkcij spanja, kot so obnovitev telesa; delitev celic; sinteza prenašalcev v možganih; imunski procesi; termoregulacija; izločanje hormonov; spomin (kratkoročni/dolgoročni, brisanje nepotrebnih podatkov). Leta 2013 so s študijo »Sleep drives metabolite clearance from the adult brain« potrdili tudi, da»spanje služi odstranjevanju potencialno toksičnih razgradnih produktov v osrednjem živčevju, ki so povezani z nekaterimi nevrodegenerativnimi boleznimi.« Kot študenti si zapomnite predvsem, da je za učenje prav tako pomembno, da ste dobro naspani preden pričnete z njim in ne le, ko zaključite z njim. Izpostavila je tudi problem spanja pri najstnikih v Sloveniji, saj zaradi zgodnjega začetka pouka premalo spijo – prebujanje najstnika ob 7.00, je enako kot prebujanje odraslega ob 4.00, še pravi in doda, da so v Združenih državah Amerike številne osnovne in srednje šole prestavile čas pričetka pouka na kasnejšo uro. Ta ukrep je med drugim pomembno prispeval k izboljšanju učnega uspeha.

Seveda pa ne moremo mimo aktualnega dogajanja in tega, kakšno je spanje v času pandemije covid-19. Dr. Gnidovec Stražišarjeva pove, da je po vsem svetu nespečnost močno narasla, in to za kar 30–40 %. Kako pa je pri slovenskih študentih? Raziskava kaže, da se je pri kar 37 % kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred pandemijo poslabšala, skoraj polovica pa je poročala o manj urejenem spanju. Je pa imela pandemija tudi pozitivne učinke na spanje, saj so ljudje med vikendi pridobili večjo količino spanca, nekateri so dlje spali zjutraj, posledično je bilo tako v primerjavi z obdobjem pred covid-19 krizo tudi manj infarktov. Predavateljica je podala še nekaj pozitivnih učinkov pandemije na spanje in pokazala primere nerednega cirkadianega ritma, govorila je o preiskavah motenj spanja ter njihovem zdravljenju, o desetih WASM zapovedih zdravega spanja, različnih stadijih spanja, o biološkem ritmu, o narkolepsiji … Predavanje pa je nato zaključila z rekom Nietzscheja: »Spanje ni mačji kašelj, zanj je treba biti ves dan buden.»

Študentski dom Ljubljana

Petra Vehovar